Treba je zapravit vse kar mamo!

Hello!


Torej, 8.6.2011 ob 10h je napocil cas, da se odpravim na vlak do Budimpeste...Takoj ob vstopu sem se pridruzila fantu iz Murske Sobote, s katerim sem prezivela prvih nekaj ur, vecinoma ob pogovoru o ljubezenskih tezavah :D. Ker pa je vlak zapustil pred mano, nisem pa hotela biti sama, sem spravila svojo rit na sprehod po vlaku. Nasla sem starejsi par iz Velenja in ju povprasala, kam sta namenjena. Ker sta bila na isti poti kot jaz, sem pograbila kovcek in prisedla. Tako sem lahko spala kaksno urco, ker sta pazila na moje stvari.


Ko smo prispeli do cilja, smo odkracali do metroja iz Deli-ja do Keleti-ja. Hvala bogu, sta vedela kako, ker sem jaz v tem primeru cisti luzer...Izstopila sem par postaj pred njuno, saj sem prejsni vecer nasla navodila, kako do letalisca. Torej, dol iz metroja in na drugega. Modrega. Ker sem budalo, sem vstopila na napacen metro. Ker pa nisem veliko budalo, sem izstopila na naslednji postaji in se enkrat isto pot. Nato po stopnicah gor, dol in tokrat na pravi metro. Cez 10 postaj izstop. Tam me je pobrala prijazna domacinka in vodila do avtobusne postaje. Kupila karto a je nisem validirala, tako da bo veljala se za nazaj :D Z busom pa direktno na letalisce Ferihegy.


Waaa, koncno! No zdaj se sele zacne :) Ker sem prispela okoli 19h, let pa sem imela sele drug dan ob 13.30 sem si vzela cas in malo razgledala po letaliscu. Kovcek sem za 3000 furintov prodala v Left Baggage, in postala svobodna. Ker niti slucajno nisem pricakovala da Ferihegy nima dostopa do racunalnikov in interneta...??? sem zajahala nekega Romuna in sva skupaj pogledala dva filma. Iron man 2 je bil kr kul, Thor pa smesen :D Nato mi je pobegnil domov. Kaj pa zdaj? Nobene potencialne zrtve vec...Odigrala 2 uri igric na sestrinem telefonu (ki za boga milega nima wirelessa).V avli sem videla 2 fanta, ki sta dremala na klopci. Zgledala sta kot dva klosarja. Pa kurc, grem se js. Torbo pod glavo in spat. Blo je mrzlo in neudobno, pa kaj ces.

Ko sm se po parih urah zbudila, sem bila kot v zavetiscu, okoli mene vse polno ljudi :D ura je bila 5.


Spet na izlet po letaliscu. Ofnala cajtnge in se na pamet ucila clanke. Pridruzil se mi je Walter iz Kanade. Walter rad potuje po Evropi. Walter ima okoli 70 let.


Koooncno je prisel cas za Check-in. Postavila sem se v najkrajso vrsto. Ker pa sem nepismena, sem se postavila v vrsto Europe gold club. Bravo. Ko mi je potegnil, sem sla v pravo vrsto, za tremi Slovaskimi fanti, isto nepismeni kot jaz. Fantje so bli ful kul, smo skupaj hengali par ur, do Londona. Posodil so mi comp, da sm lahko sporocila domov, da se diham. V Londonu smo se razsli in nasla sem drugi slovaski par, s katerim sem odsla do Chicaga :D
Let ni bil predolg, 8 ur in pol, pital so nas kot prasice...blo je prevec tut zame! Dobil smo piscanca makaroni in namesto solate- makarone! Kul. Stevardese pa prjazne, da kr smrdi. Sedela sem s penzjonistom iz Poljske, ki je znal po anglesko reci- Tomato Juice. Sam to je pil cel cas.


Chicago. Ker imam pac sreco, sem naletela na vrsto pri Custom Declarations, pri zenski, ki je ceeeepljena proti hitrosti. Pa sj ne da se mi je fuul mudil, let sem imela cez eno uro. Na vrsto sem prisla predzadnja. Potem nisem nasla kovcka. Ko pa sem ga, pa sprint naprej. Ker je letalisce OGROMNO, sem rabla se pol ure da sem prisla na pravo mesto. Sezula teniske, cez Security Checking in gasa na letalo. Ker je blo pa v Minneapolisu slabo vreme, smo potem cakal na letalu se pol ure.
Ker sem bila mrtvo utrujena, sploh nisem opazila kdaj smo vzleteli...mislila sem, da smo se vedno na tleh, ker sem videla luc (luno), ki je bila skos pri miru, pa nek siv prah (oblake). No pol sm pa zagledala lucke....omg. ful luck!! LOVE big cities! MINNEAPOLIS. Breath taking.

Pristanek. Pocakat smo morali, da nam oni pripelejo kovcke. Seveda mojega ni bilo :D dddddd. Sprint do Baggage Claim-a. Pol pa ne mors verjet- takoj nasla kovcek in sekundo za tem se Roba (sef), ki je prisel pome. Hug, hug in spoznaj se 2 sodelavca, ki sta me cakala.
Tomislav iz Hrvaske in Marriana iz Kolumbije. :) koooncno domov, spat. Voznja z avtom je trajala okoli 2 uri. Na poti sem komi drzala glavo pokonc. Ko smo prisli do hise, hiter pregled in say hello to Iryna, belorusija in Primoz, slovenija. Nato pa bum- drop dead v posteljo :)